HEDL RANČ

21/08/2026

Bron je prejšnji teden prvič v življenju stopil na tehtnico.

Na fotografiji je s svojo materjo Avo. Kdor je bral prejšnje objave, ju že pozna.

Enkrat na leto naše živali pregleda Kmetijski inštitut Slovenije — ustanova, ki v Sloveniji vodi rejski program za mesno govedo. Ocenjevalka je bila pri nas pred dobrim mesecem in vsako žival ocenila po istih merilih kot na vsaki drugi kmetiji v državi: okostje, omišičenost, pasemske in funkcionalne lastnosti. Prejšnji petek pa smo živali še stehtali.

Skratka: številk ne izmerimo mi. Izmeri jih nekdo, ki nima nobenega razloga, da bi nam laskal. In prav zato kaj veljajo.

Kaj torej piše v poročilu.

Tele se pri nas rodi s približno 33 kilogrami. V prvih treh mesecih pridobi povprečno 1,3 kilograma na dan — se pravi, da svojo rojstno težo podvoji v približno petindvajsetih dneh. In to samo na materinem mleku in paši.

Za letošnja teleta je bilo to prvo tehtanje v življenju. Bron je bil star 73 dni in je tehtal 136 kilogramov. Rodil se je z 32 kilogrami, kar pomeni, da je vsak dan svojega življenja pridobil 1,4 kilograma.

Tehtali smo tudi telice, stare do približno 510 dni. Te so v povprečju tehtale 508 kilogramov.

Kako pa vemo, da so živali res site?

Po jaslih se to ne vidi. Polne jasli ne pomenijo, da je krava sita — in prazne ne pomenijo, da je lačna. Vidi se samo po tem, ali ima žival ves dan polna usta in ali mirno prežvekuje.

Zato naše krave nosijo pametne ovratnice MooHero. Te ves čas merijo, koliko časa žival prežvekuje, koliko počiva in kako se giblje. Če prežvekovanje upade, to vemo isti dan in ne šele takrat, ko se pozna na teletu.

In tu se krog sklene. Krava, ki mirno prežvekuje, dobro prebavlja in daje dobro mleko. To mleko pije tele. Dodajte še genetiko, ki smo jo leta izbirali, in dobite številke, kakršne so v tem poročilu.

Zakaj to sploh objavljamo?

Ker kdor pri nas kupi plemensko žival, ne kupi naše zgodbe. Kupi žival s podatki, ki jih je izmerila neodvisna ustanova in ki jih lahko primerja s katero koli drugo čredo v Sloveniji. Rodovnik, ocene in prirasti gredo z živaljo naprej.

Celotna ponudba plemenskih živali je na naši spletni strani — povezava v komentarju.

Kmetijsko gozdarski zavod Maribor; ; Društvo rejcev govedi za meso Slovenije; MooHero

19/08/2026

POL KILOGRAMA MESA NA OSEBO. BREZ PRILOG.

Tako izgleda steak večer na ranču — in ja, to je namenoma.

Pri nas ni krožnika, na katerem se meso skriva med pomfrijem in solato. Na mizo pride meso z našega pašnika, zorjeno na kosti 45 dni in več, ob njem pa sveže pečena pogača. To je to.

Večer teče v petih hodih. Začne se s predjedjo po izbiri — žafranova rižota s kostnim mozgom ali hišni biftek na fokači z zeliščnim maslom. Sledi jedro: trije hodi različnih kosov iz naše zorilnice, vsak z drugačno tehniko in drugačnim številom dni zorenja. Ob vsakem povemo, kaj je na krožniku in zakaj je okus drugačen od prejšnjega. Za konec domača skutina gibanica.

Vse skupaj je stoodstotno brezglutensko. Tudi pogača, tudi sladica. Kdor mora doma brati vsako embalažo, ve, kako redko se to zgodi — pri nas o tem ni treba spraševati.

Zakaj zorimo na kosti, pečemo pa brez nje? Ker kost meso med zorenjem varuje in mu da globino, na ponvi pa nam je samo v napoto. Nadzor nad vsakim centimetrom je pomembnejši od tega, kako lepo izgleda na fotografiji.

Miza je majhna po naši izbiri. Na en večer sprejmemo do dvanajst gostov, ker pri večji družbi zgodba ne pride do vsakega. Prijavite se lahko v dvoje, v štirih ali s celo družbo — mize se sestavijo iz prijav.

Prosta sta še dva termina: petek, 21. avgusta, in petek, 28. avgusta, oba ob 18. uri.

95 € na osebo, pijača po ceniku (trenutno točimo vina Vinarstva Gaube). Rezervacija najkasneje tri dni prej — kos, ki zori 45 dni, ne mara improvizacije.

Rezervacije na 070 442 767 ali [email protected], vse podrobnosti pa na www.hedlranc.si

17/08/2026

Lani je lisjak pri nas pobil štiri kokoši. Živ je prišel samo do pašnika. S prvo kokošjo v gobcu je krenil čez travnik in naletel na mater kravo. Čez ni prišel. Tega ne pišem zato, da bi koga strašil. Pišem zato, ker se je danes ob kolesarski poti ob našem pašniku nekomu zdelo zabavno, da bi se njegov pes malo poigral s telički. Spustil ga je z vrvice in ga poslal na pašnik. Ob tisti poti imamo žično ograjo, pet metrov naprej pa še električnega pastirja. Ljudje mislijo, da je vse to zato, da bi bili oni varni pred kravami. Postavljeno je zato, da so krave in teleta varna pred ljudmi. Razlog je preprost in ga pri nas nihče ne skriva. Na pašniku so matere dojilje in prav te odbiramo tudi na njihov temperament. Dobra mati ni samo tista, ki ima dovolj mleka. Dobra mati je tista, ki ob svojem teletu ne popusti nikomur in ničemur. Krava, ki tega nima, pri nas ne ostane. Zdaj pa poglejte to z njene strani. Proti njenemu teletu teče štirinožna žival. Ona ne ve, da je to prijazen kužek, ki svoj prosti čas preživlja doma na kavču in da ima ime. Vidi isto, kar je videla tisti dan pri lisjaku. In takih mater je na pašniku petnajst. Vsaka tehta okoli 750 kilogramov. Pes se bo morda še uspel vrniti k lastniku. Cena ostane na pašniku. Sredi razburjene črede je najbolj ogroženo prav tele, ki je najmanjše in najpočasnejše. Poškoduje se lahko tudi krava, ob ograji ali na napačnem koraku. Zaradi minute zabave lahko izgubimo žival, ki je pri nas doma že leta. Naše krave so mirne in dobro navajene na ljudi. Vsak dan smo med njimi. Ampak kot vsaka dobra mati bo svoje tele postavila pred sebe, pa če zato tvega svoje življenje — in prav je tako. Krava, ki brani mladiča, ravna razumno. Človek, ki spusti psa čez ograjo, ker se mu zdi ljubko, ne. Zato prosim eno preprosto stvar, pes ostane na vrvici. Tudi če je priden, tudi če je majhen, tudi če se vam zdi, da bi se teličkom to zdelo lepo. Ne zato, ker bi vam karkoli branili. Zato, da gremo vsi domov taki, kot smo prišli. Fotografija je ilustracija...

12/08/2026

Zadnjič je bilo veliko komentarjev, kaj se bo pa zgodilo z telickom Bronom - gre za klobase ? … Odgovor je ne, Bron je bodoči plemenjak.
Plemenjak je bik, ki ostane pri življenju in dela naprej — pri drugem rejcu, v drugi čredi, več let. Njegova naloga ni, da bi končal na krožniku, ampak da za sabo pusti boljše potomce, kot je bil sam. Ena sama takšna žival lahko dvigne celo čredo. Bron bo od nas odšel k rejcu, ki bo z njim delal naprej.
Takšno žival izbereš, preden se sploh rodi. Ko izbereš mater in ko izbereš bika, je odločitev v resnici že padla. Tehtnica pozneje ta izbor le potrdi.
Po mami.
Ava je bikovska mati. Tako se reče kravi, od katere se smejo vzgajati biki za pleme.
Tega naziva si ne podelimo sami. Določa ga rejski program — po poreklu, telitvah, plodnosti in lastnem razvoju. Krava mora izpolniti pogoje, ki so zapisani, ne pa všeč gospodarju.
Avino poreklo sega v leto 1986, več kot pet generacij nazaj, do Luksemburga. Za njo torej ne stoji ugibanje, ampak zapisi.
Po očetu.
Bronov oče je ameriški bik Home Free. Njegove vrednosti:
CED 17 — najboljši 1 % pasme za lahke telitve.
MARB +1,41 — najboljših 10 % pasme za marmoriranost mesa.
REA +0,74 — nadpovprečna površina ribeye mišice.
Pomembno je razumeti, kaj te številke sploh so. To ni ocena Home Freeja samega. To je napoved, kakšni bodo njegovi potomci v primerjavi s povprečjem pasme. Izračunana je iz tehtanj, ultrazvočnih meritev in klavnih podatkov njegovega sorodstva in njegovih že rojenih telet — torej iz dejanskih rezultatov, ne iz videza.
Zato pri nas bik ni izbran po fotografiji.
Še to: naše živali genotipiziramo. Med drugim preverimo, ali žival brezrožnost prenaša na vse potomce ali le na del njih. Angus je brez rogov, vendar se ta lastnost deduje na dva načina in z genskim testom vemo, kateri.
Pri plemenskem biku to ni podrobnost. To je zagotovilo kupcu.
Bron je torej tele z ameriško očetovsko genetiko in luksemburško materinsko linijo, ki odrašča ob mirni in dobri materi.
Naslednjič pa razložimo, kaj marmoriranost sploh je in zakaj po njej v Ameriki plačujejo meso.

10/08/2026

Naše krave sredi avgusta jedo seno. Fotografija ni zimska — posneta je te dni.
Zveni malo nenavadno, ampak je to najboljše, kar lahko letos naredimo zanje.
Poletje je suho in trava ne raste. Namesto da bi živali iskale po golem pašniku, jim vsak dan pripeljemo balo dobrega sena — med 250 in 300 kilogrami. Na pašo gredo za dve do tri ure na dan, ko vročina malo popusti. Tako imajo polne jasli, travniki pa se med tem spočijejo za prihodnje leto.
Krme imamo dovolj. Naredili smo zaloge in jih ne bomo varčevali.
Kako pa vemo, da so res site? Ne samo na oko.
Naše krave nosijo pametne ovratnice MooHero. Nekaj podobnega kot pametna ura, samo za kravo. Med drugim merijo prežvekovanje — tisto mirno mletje s čeljustjo, ki ga vidite, ko krava leži v senci in nekaj premleva.
To ni malenkost. Prežvekovanje je pri kravi najbolj zanesljiv znak, da je sita, mirna in zdrava. Ko se čredno povprečje drži lepo visoko, vemo, da je v jaslih dovolj in da je obrok pravi. To nas pomiri. Če pa krivulja pade, je nekaj narobe — in to vidimo prej, kot bi opazili s prostim očesom.
Zanimivost: pri senu je prežvekovanja precej več kot na paši. Seno je bolj grobo in ga je treba dlje premleti. Naši grafi torej sredi avgusta kažejo čisto zimsko sliko.
In še nekaj so nas ovratnice naučile. Številke so uporabne le, če je doma red — isti čas krmljenja, isti ritem, iste razmere. In ravno to imajo krave najraje. Žival je bitje navade in mir ji dene bolj, kot si mislimo.
Med letošnjimi teleti je tudi Bron, sin naše Ave, rojen prvega junija
Dobra novica: suša njega prav nič ne skrbi. Ima mamo z veliko mleka, senco pod streho, polne jasli in družbo vrstnikov, s katerimi zvečer dirja po pašniku. Prvi meseci so pri teletu tisti, ki postavijo temelje za vse življenje — in prav zato pri njih ne varčujemo.
Ker nas pa pogosto vprašate, kaj naše živali sploh jedo, povejmo naravnost:
Trava, seno in žito. Nič drugega.
Žito omenjamo namenoma, ker se o njem marsikje raje molči. Pri nas ga dobijo in to mirno povemo. Dobro nahranjena žival je mirna, zdrava in raste enakomerno — in ravno to se pozna na mesu. Na okusu, na mehkobi, na marmoriranosti.
Kar je danes v jaslih, je čez leto in pol na krožniku. Tako preprosto je.
Dežja bi bili seveda veseli, tudi za otavo. Ampak tudi če ga ne bo, so naše živali preskrbljene.
V naslednjih dneh nas čaka prvo tehtanje letošnjih telet — med njimi tudi Brona. Številke bomo objavili.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor; Društvo rejcev govedi za meso Slovenije ; MooHero

04/08/2026

TEGA NE MOREŠ NAROČITI NIKJER — ker za to potrebuješ lastno čredo in zorilnico, ki teče vse leto. Mi imamo oboje, zato lahko na mizo damo kose, ki jih ne primerjaš iz knjige, ampak z vilicami v roki. Ob vsakem povemo, za kateri kos gre in koliko dni je zorel. Vi ugotovite, kateri vam je najbolj sedel.

Trije kosi. Tri različne tehnike zorenja. Različno število dni v zorilnici.
Vse na eni deski, pred vami, v enem večeru.

Okoli 0,4 kg mesa na osebo. Predjed po izbiri: žafranova rižota s pečeno angus kostjo in kostnim mozgom ali hišni biftek. Za konec domača skutina gibanica. Vse 100 % brezglutensko, 95 € na osebo, pijača po ceniku.

Zakaj vabimo k zgodnji prijavi: nismo mesarija in mesa ni neomejeno. Vsak kos v zorilnici ima svoj datum in vsakega je le toliko, kolikor ga je. Zato na večer sprejmemo le nekaj gostov — brez gneče, brez hrupa, s časom za pogovor. Pridete lahko tudi v dvoje.

Prvi razpisani večer je petek, 7. avgusta ob 19. uri. Sledijo sobota 8.,
petek 21. in petek 28. avgusta ob 18. uri.

Prijave: sporočilo v Messenger ali 070 442 767.

02/08/2026

26/07/2026

Ta petek, 31. julija, je pri nas prosta ena miza.

Steak večer na ranču — zorjen Black Angus z našega pašnika, 45+ dni na kosti. Pripravimo ga po svoji metodi: počasi do prave sredice, nato zapečemo do karamelizirane skorje. Enakomerno pečen od roba do roba.

Kaj dobiš:
— zorjen steak po izbiri (Flank, Tri-Tip, Sirloin, Ribeye ali Picanha)
— sveže pečeno brezglutensko pogačo iz naše pekarne
— domačo skutino gibanico
— cel prostor samo za vašo družbo, od 2 do 12 oseb

Od 65 € na osebo. Vino posebej. Vse 100 % brezglutensko.

Pišite v Messenger ali pokličite 070 442 767.

18/07/2026

Plemenski bik, potomec naše preverjene linije Ava že pri 15 mesecih potrjuje kakovost svoje genetike. Današnji pregled veterinarja je pokazal, da je uspešno oplodil celotno čredo na kmetiji Halič, pri čemer so prve krave breje že več kot tri mesece.

Kar daje temu dosežku še večjo težo, je način reje. Bik je bil od rojstva vzrejen izključno v ekološki, ekstenzivni pašni reji, brez intenzivnega pitanja in brez posebnih krmnih dodatkov za pospeševanje rasti. Kljub temu se odlikuje z odličnim prirastom, močnim okvirom in izjemno telesno konstitucijo.

Že na pogled izstopa njegova izrazita plečna širina, globina trupa in pravilna omišičenost, kar nakazuje na kakovostno genetsko linijo, ki jo bo prenesel tudi na svoje potomce. Takšne živali potrjujejo, da je mogoče z dobrim genetskim izborom in pravilnim gospodarjenjem doseči vrhunske rezultate tudi v ekološki pašni reji.

Jeseni ga čaka zakol, kjer bomo poleg njegovega reprodukcijskega potenciala ocenili še mesne lastnosti. Z zanimanjem bomo preverili, kako se bodo njegove odlične zunanje karakteristike odrazile tudi na kakovosti trupa in mesa.

Takšni rezultati so najboljše dokazilo, da kakovostna genetika v kombinaciji z naravno, ekstenzivno ekološko rejo daje živali, ki so funkcionalne, plodne in hkrati razvijejo odlične mesne lastnosti.