07/10/2025
Kmetija »Vučji ogrizek« – stoletna tradicija, sodobna zgodba
Generacije družin Peteh in pozneje Grabrijan že stoletja kmetujejo v Velikih Selih. Vsi so redili »blago« – govedo, konje, prašiče, perutnino –, predvsem pa so bili izkušeni ovčerejci. Med njimi tudi Matija, rojen v prvi polovici 19. stoletja, ki ga je med obrambo črede napadel volk. Zver mu je odgriznila uho in hudo poškodovala lice ter grlo. Napad je preživel, a posledice so bile hude – govor in prehranjevanje sta mu bila otežena, obraz pa trajno zaznamovan. Ljudje so mu začeli praviti »vučji ogrizek«, vzdevek pa se je sčasoma prijel tudi domačije in družine.
Danes to ime nosi blagovna znamka uspešne družinske kmetije mladega prevzemnika Izidorja Grabrijana in partnerke Mance. S pomočjo družine redita kar 240 plemenskih ovc in približno toliko podmladka, okoli 40 govedi ter več kot 20 oslov. Število krškopoljskih prašičev in mangulic nekoliko niha – trenutno jih je le 16 –, poleg tega pa na kmetiji živijo še različne vrste perutnine.
Obdelujeta več kot 50 hektarjev kraških travnikov in pašnikov, razdeljenih v kar 120 gerkov (enot rabe zemljišč). Nekateri pašniki so od domačije oddaljeni tudi do 18 kilometrov. Vse pridelke in izdelke – meso, sir, jogurte, skuto ter suhomesnate dobrote – prodajata v trgovinici na kmetiji ali jih dostavljata neposredno kupcem, predvsem v Ljubljano, Domžale in Kamnik. Seveda tudi po Beli krajini.
V soboto, 4. oktobra, se je kmetija skupaj z drugimi ovčerejci, združenimi v Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije, predstavila javnosti. Vrata smo odprli med 11. in 16. uro, a je bilo v Selih živahno še dolgo po 18. uri. Obiskovalci so si lahko ogledali živali in kmetijo, mnogi pa so ujeli tudi kamišibaj predstave gledališča KUD Zlata skledica. Breda in Darko sta pričarala čarobne trenutke z deli različnih avtorjev – otvoritev je pripadala največjemu belokranjskemu pesniku Otonu Župančiču, zaključek pa skoraj pozabljeni belokranjski izseljenki v Ameriko, Katki Zupančič, ki je ustvarjala v slovenskem in angleškem jeziku.
Sočasno so obiskovalci lahko z vsemi čutili spoznavali tudi sadove sosednje - čebelarske kmetije Vipavec.
Kogar tokrat ni bilo k nam, mu je lahko žal. A lahko se potolaži z ogledom fotografij avtorjev Ive, BG, MC in KH – in seveda z obljubo:
Nasvidenje prihodnje leto na kmetiji Vučji ogrizek!
