09/04/2026
Negda so po naših goricah v takšen cejti, kak je zej, kopáli ˝prvo kop˝. Cele gorice so z motikami prekopali, odkopali so fsakši trs, mu porezali baruse (korenine), pa ga podložili tak, ka je gleda na sëp
(nasuta zemlja na vrhu vinograda). Za kop pa je trebalo seveda meti delavce, težoke, ki se jin je reklo kopáči. Če so bile gorice vejke, jih je lehko bilo tüdi po dvajsti ali več – odvisno od zmožnosti virta. Ker
so kopali v parih, je bilo nejbojše, ka sta bila fküp levok (levičar) pa pravok (desničar), ki sta z motikami kopala fküp, ka se je zemla obročala proti jima. 💪💪🍇Skoro pozablena prleška beseda glede kópaja pa je ˝JON˝ ali ˝JAN˝. Jan se je reklo razpotegjeni vrsti kopačov, beseda pa izvira iz nemškega ˝Jahn˝, ki pomeni kos zemlje, ki se ga z enoj ˝rundoj˝ obdela. Prvi v jani je bija kopač, ki se mu je reklo
JANAR in je po neskopanen ravna red (vrsto), ka so se kopači ne mešali s prešürokin redon. Zodji v jani je bija REPAR, ki je kopa kre (kraj) že skopanega. Nejstarši lidje pa se glede kopí spomijajo še to,
ka se je pri toten deli zlo dosti pelo. Po eni strani zato, ker je bilo to skupinsko delo, če je bilo po vüzmi je bilo glasno veselje že ˝dovoljeno˝, pa tüdi zato, ker je bila pri deli pijača. Še posebej, če je
keri kopač buja krtico (voluhara), je za to navodno od virta doba liter vina ali pa koloč krüha! 🐀☠️=🍾🥖Gda so kopači prišli do grabice (odvodni jarek med deli vinograda) ali do sepa, so stopili fküp pa glasno zapeli, ka je hrüm leta daleč okoli. Virt jin je da pijačo, ka so bili še bolj korejžni, zato so še rejši zapeli, gda so se razveselili dolevke. Dolevka je bila večja lončarska ročka (vrč) za pijačo, iz kere se je navodno dolevalo v mejše ročke. Stora prleška pesem o kopačih poje tak: ˝Poslüšaj sredina, kej virt nan guči; ka nemo do sepa nič vina pili. Zej janar pa repar pogledneta se; kopačon vsen rečeta: žurimo se! Klabüko no sükje si vržmo na stran, pa hitro do sepa, dolefka je tan!˝🍇🍷🎶
foto: prleški kopači v Nünski Grabi, v 70-ti letih prešjega stoletja
