18/05/2026
Mogoče pa bi naredili naslednjič na travniku skupinsko fotografijo skupaj z vami!? Le koliko bi nas bilo na njej? Ja, že na tej nas je veliko pa vendar tudi tokrat niso tukaj vsi, ki nosijo v srcu del zgodbe z imenom Osmica Pr'Lahu. 🤎
Za vsakim polnim kozarcem, toplim krožnikom, nasmehom, čisto mizo in zapeto pesmijo stojijo tedni, dnevi ali ure dela. Utrujene noge, zgodnja jutra, pozni večeri in ljudje, ki znajo stopiti skupaj, ko je najbolj potrebno. Ti ljudje so preprosto neverjetni in v zgodbo, ki je zrasla iz nedolžne ideje vlagajo svoje življenje. Ogromno svojega časa, volje in energije. To so pravi prijatelji, z imenom in priimkom, ki nam vedno priskočijo na pomoč!
Nekdo meša joto.
Nekdo reže kruh.
Nekdo nosi pladnje.
Nekdo pomiva kozarce pozno v noč.
Nekdo zaigra harmoniko ravno takrat, ko jo ljudje najbolj začutijo.
Nekdo zabija table in nekdo jih pobira.
Nekdo razbija, zida, rajha in pleska.
Nekdo zjutraj že na vsezgodaj pometa in čisti.
Nekdo sestavlja, razstavlja, sestavlja pa spet razstavlja šotor.
Nekdo... veliko je teh nekdojev.
In potem osmica ni več samo prostor.
Postane občutek. 🤎
Postane družba. 💛
Postane nekaj, kar ljudje odnesejo s seboj domov. 🧡
Hvala družini Mladovan, celotni ekipi, prijateljem, harmonikašem in vsem, ki ste kakorkoli pomagali ustvariti še eno neverjetno zgodbo. Hvala vam dragi gostje in podporniki. Z vsemi nami in vami ima Osmica Pr’Lahu srce in dušo. Iskrena vam hvala!
