08/08/2026
Včeraj je bil en čudovit dan 💚
V poštnem nabiralniku me je čakal
NOV EKOLOŠKI CERTIFIKAT 💚
Tik preden je ura odbila polnoč je pričelo še rahlo deževati.
Kar nekaj ur je padal dež.
Dobro zalil je zemljico, orehe
🙏
Si lahko predstavljaš, da čež
dober mesec in pol, bodo zreli orehi pričeli padati na travnata tla
🫣
Ko moj križ bo začel trpeti.
V tej hudi suši, toči in močni sončni pripeki so OREHOVA drevesa 🌳 uspela preživeti.
Ohraniti na vejah plodove.
Brez, da bi postali od pomanjkanja vode nagubani. Dehidrirani.
Le KOSTANJ sušo težko je prestajal.
Listje sušilo in rumenelo je.
Kostanjevi plodovi nikamor niso rasli
🥲
Ko mladi orehi, sajeni lani so sušo znali premagali.
Z zakopavanjem listja v zemljo okoli dreves sem uspela ohraniti vlago v čisti ilovnati prsti.
Kot veleva stara kmečka modrost naših prednikov.
Ko so brez namakalnih sistemov ohranili vlago v zemlji - težki ilovki.
Vedno bolj spoznavam kako modro pametni so bili včasih.
Je pa res, da je tale dež prišel še zadnji čas 🙏😍🙏
In danes sem izkoristila vlago v zemlji za sajenje krompirja.
Tisti, ki me spremjate že dolgo veste, da jaz sadim vsak mesec krompir in druge poljščine. Da imam vedno mlade, sveže plodove.
A ker je bil julij tako suh.
Krompirja poleti nisem sadila.
Tako slabega, že čisto nagubanega, suhega, pa vse do danes v vsej svoji kmečki karijeri še nisem polagala na zemljo.
A ker zaupam v moč življenja.
Pridelek pričakujem 💚
Le če zima ne bo hitro pridrvela.
Krompir sem položila na tla in ga obdala z čisto presušeno zemljo.
Slamnato zastirko.
Zakaj tako?
Zemljica, ki že nekaj mesecev ni dobila vode je ravnopravšnja za tale rodoviten "stulen" krompir.
Oba že dolgo, dolgo hrepenita po kapljicah vode.
Da se igrivo življenje vanju prebudi.
💚
v Planetarno orientirani postavitvi čebeljih panjev v obliki 🐝 7-KRAKE ZVEZDE ✨️
